Nwyn (izg. noo-win)
Tretja zemeljska runa je Nwyn, jesen, drevo, povezano s kraljestvom Isghali (devica) in sveto boginjo Sezh Yavanna, koruzno boginjo, gospo dreves, zelišč in konj. Število njene hiše, ki se imenuje Yavannië po boginji, je devet. Povezana je s koncem poletja, žetvijo in obračanjem proti jeseni. Njena barva je svetlo modra, njena kamna cirkon in prozorni kremen; njena žival je jazbec in ptica kokoš.
Jesen je sveto drevo v nordijski mitologiji; je kot jesen sveta, iz katerega poženejo vsi svetovi. Enako tudi v vilinskih pesmih. V tem pogledu je pot oziroma most, s katerim lahko čarovnik potuje med svetovi. Mistično jesen označuje astralno razsežnost in njena nešteta vrata. V nordijski mitologiji so pod jesenom sveta, imenovanim Yggdrasil, tri Norns ali usode izdajale sodbe nad bogovi in ljudmi. Po grški tradiciji je jesen svet za Pozejdona, boga morja in preobrazbe, ki je v alferičnem panteonu imenovan Ulmaren.
V nasprotju s svojo moško grško obliko je Ulmoren za Viline spolno polimorfen Mellar. V obliki konja je sledil Yavanni in se združil z njo, vendar je ni uspel osvojiti. Ta podvig, skupaj z njegovim poskusom, da pogoltne Ardo v poplavi, je eden od razlogov za sovražen odnos z Aurelenom, Gospodarjem gora. V alferični tradiciji je Ulmaren oblikoval svoje žezlo in ročaj magične harpune iz jesena. Splošno velja za simbol Mellarja voda in tako je njegov plodni odnos z Yavanno, Mellaro rodovitnih polj in pridelkov ter vsega rastlinja, resnično intimen.
Sfera Isghali je sestavljena iz številnih otokov in vlada ji ženski duhovniški razred čarovnikov, posvečnih boginji Sezh Yavanna. Astrološko je ta runa povezana z asteroidoma Ceres in Isis.
Čarobne uporabe, še posebej primerne za runo Nwyn, so:
- magija, usmerjena v žensko avtonomijo in suverenost;
- vzpostavitev sistematičnega reda in rituala;
- navdih Zemlje, še posebej v poznem poletju;
- magija, ki se ukvarja z usodo in s karmo;
- uroki za fizični užitek, slavja ali udobje;
- magija vrtnarstva (zelena magija);
- magično delo s konji.
